Preden se odločita živeti skupaj

• Poleg prepirov zaradi založenih nogavic in pospravljanja namreč nekaj zanimivih presenečenj skriva tudi ZZZDR.
• Zakon namreč pozna institut zunajzakonske skupnosti, ki v praksi pomeni, da lahko po "grdem" razpadu zveze (ki mora praviloma trajati več kot leto, da velja kot zunajzakonska skupnost) eden od partnerjev od drugega zahteva preživljanje ali delež na skupnem premoženju. Pravne posledice zunajzakonske skupnosti namreč nastanejo po zakonu, brez kakršnekoli odločbe sodišča, državnega organa ali izjave kateregakoli od partnerjev.
• Pri tem je najbolj zanimivo to, da nam država ne daje nikakršne možnosti, da bi z lastno voljo kljub temu, da živimo skupaj, preprečili nastanek t.i. skupnega premoženja zakoncev, ki se ob prenehanju takšne skupnosti praviloma deli na pol. Tudi dogovor, da se dolgoletna življenjska skupnost ne bo štela za zunajzakonsko skupnost namreč ni pravno upošteven.
• Če smo malo cinični lahko ugotovimo, da država uspešne "businesmene" dejansko sili k temu, da njihova resna razmerja ne trajajo tako dolgo, da bi lahko veljala za zunajzakonsko skupnost.
• Slovenski "žrebci" torej niso nepoboljšljivi pleyboji ampak bejbe menjavajo tako hitro, ker se bojijo, da jih bo država prisilila k delitvi zaslužka.