Preden se odločita živeti skupaj

• Poleg prepirov zaradi založenih nogavic in pospravljanja namreč nekaj zanimivih presenečenj skriva tudi ZZZDR.
• Zakon namreč pozna institut zunajzakonske skupnosti, ki v praksi pomeni, da lahko po "grdem" razpadu zveze (ki mora praviloma trajati več kot leto, da velja kot zunajzakonska skupnost) eden od partnerjev od drugega zahteva preživljanje ali delež na skupnem premoženju. Pravne posledice zunajzakonske skupnosti namreč nastanejo po zakonu, brez kakršnekoli odločbe sodišča, državnega organa ali izjave kateregakoli od partnerjev.
• Pri tem je najbolj zanimivo to, da nam država ne daje nikakršne možnosti, da bi z lastno voljo kljub temu, da živimo skupaj, preprečili nastanek t.i. skupnega premoženja zakoncev, ki se ob prenehanju takšne skupnosti praviloma deli na pol. Tudi dogovor, da se dolgoletna življenjska skupnost ne bo štela za zunajzakonsko skupnost namreč ni pravno upošteven.
• Če smo malo cinični lahko ugotovimo, da država uspešne "businesmene" dejansko sili k temu, da njihova resna razmerja ne trajajo tako dolgo, da bi lahko veljala za zunajzakonsko skupnost.
• Slovenski "žrebci" torej niso nepoboljšljivi pleyboji ampak bejbe menjavajo tako hitro, ker se bojijo, da jih bo država prisilila k delitvi zaslužka.

Pooblastila

• Lahko jaz očetu pri notarju napišem pooblastilo, da lahko dviguje priporočeno pošto zame, na banki ureja stvari, itd.? Sem študent in imam probleme s tem, ker nisem doma. Jaz dobim pošto, on je ne more prevzeti, mene ni domov in potem včasih zamudim rok za pritožbo ali kaj podobnega... A se to da, oziroma kako se to ureja?
• Da, to je mogoče. Zakon o splošnem upravnem postopku namreč v 53. členu določa, da lahko stranka določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave. V skladu z 55. členom ZUP mora biti pooblastilo pisno ali dano na zapisnik (pri upravnem organu).
• V praksi je torej najbolj smotrno sestaviti ustrezno pisno pooblastilo in zmanjšati možnost, da upravni organ v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ZUP podvomi v njegovo avtentičnost. Kljub temu, da imam rad notarje, v takšnih primerih za dosego zadostne avtentičnosti podpisa predlagam uporabo upravne overitve podpisa na pooblastilu, ker je nekajkrat cenejša - po zadnjih podatkih stane le malo več kot 1€. S to kratko potjo na upravno enoto namreč damo pisnemu pooblastilu "uraden element", kar je po mojih izkušnjah dovolj, da prepričamo raznovrstne uradnike o pooblaščenosti. (Le ti si namreč nadvse radi izmišljajo zahteve za katere v zakonu in podzakonskih predpisih ni pravne podlage. Mogoče pa se tako počutijo bolj pomembni...) Postopek overitve sestavljenega pooblastila je v skladu z 178b. členom ZUP precej poceni in preprost.
• Pooblastilo naj obsega splošno pooblastilo za opravljanje upravnih dejanj, za vsak slučaj pa predlagam, da se naštejejo še posebne oblike pooblastitve - v tem primeru torej dvigovanje priporočene pošte, vložitev pritožbe na sklep o preživnini...
• Pooblastilo za poslovanje z banko bo v določeni meri verjetno odvisno od pogodbe z banko (ki jo podpišeš ob odprtju računa), potrebno pa je upoštevati tudi določbe obligacijskega zakonika o zastopanju in pooblastilih - od 69. člena dalje. Pri takšnih pooblastilih se je potrebno vprašati ali zares želiš, da ti fotr šari po računu in prodaja tvoj avto? Točno to se namreč lahko zgodi ob preširoko napisanem pooblastilu in barvitem sporu v družini. Reševanje takšnih situacij pa gotovo ni prav zabavno in poceni.
• Zanimivo vprašaje glede te tematike je: Zakaj praktično nihče ne uporablja možnosti, ki jim jo omogoča 55/4 ZUP - da opravi dejanje namesto osebe nekdo, ki je z njim v tesnem razmerju - na primer oče, brez posebnega pisnega pooblastila?
• Avtor tega prispevka na noben način ne odgovarja za točnost vsebine tega prispevka.

Sex - legalno in legitimno?

• Veliko ljudi s katerimi govorim (ki niso pravniki - so pa ljudje :) ), zaradi različnih razlogov misli, da boš šel zaradi spolnih odnosov z nepolnoletno osebo v zapor. Moje špekulacije zakaj mislijo tako:

1. Vedo, da je otroška pornografija (torej snemanje, posedovanje...takšnih vsebin) nezakonita in v novicah na vsake toliko časa berejo, da koga nekje zaprejo zaradi velike zbirke takšnih podatkov. Dejanje samo mora biti po tej logiki še bolj prepovedno, kajne?
2. Vedo, da otroci (pod 18 let) nimajo volilne pravice, ne smejo kupovati alkohola in cigaret...zato naj bi po "najbolj kmečki analogiji" tudi ne smeli seksati.
3. Na precej spletnih straneh morajo pred vstopom potrditi, da so stari 18+. Sklepanje je podobno kot v prejšnih primerih...

• Prepovedi določenih oblik spolnosti (njihovo nelegalnost) določajo kazenski zakoni(ki), ki povedo katera dejanja so tako zavržna, da so kazniva...s področja spolnih deliktov so to pri nas predvsem (19. poglavje KZ):

1. Posilstvo, spolno nasilje...ilegalna je torej uporaba sile ali prisile za dosego seksualnega cilja (spolno dejanje in druga spolna dejanja...ni točne definicije - za to imamo sodišča, ki v konkretnem primeru ugotovi kaj je še spolno dejanje).
2. Spolna zloraba slabotne osebe...ilegalno je izkoristiti duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se oseba ne more upirati. Če se punca torej napije do konca in jo "frajer" izkoristi, bi po črki zakona, moral v zapor.
3. Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let...poleg tega mora obstajati očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve. To v praksi pomeni, da je illegalno (kaznivo), če 45 letnik seksa z 14 letnico. Po drugi strani, pa je konsenzualen seks med 15 letno srednješolko in 80 letnim upokojencem zakonit (ni ilegalen).

• Je pa nelegitimen. Večina ljudi ga bo namreč upravičeno obsojala, ker se jim bo tako početje zdelo nemoralno, noro, neumno, nepravično, nagravžno...

Avtor tega prispevka na noben način ne jamči za pravilnost ali vsebino tega prispevka. Poleg tega ne spodbuja "žrebcev", da se začnejo še bolj aktivno sliniti okoli 15 letnic. In obratno.

Sodno pripravništvo (pravljica)

1. Najprej diplomiraš (na pravni fakulteti) praznuješ in si nasploh vesel. Poleg tega opzaiš, da te ljudje začnejo čudno gledati in se nasploh sumljivo obnašajo okrog tebe.

2. Potem se prijaviš. Rok za prijavo za delovno razmerje je 30.9.2007, za volontersko pripravnistvo pa 31.10.2007, saj se takrat dela seznam kandidatov. Ti seznami se delajo potem vsake 4 mesece.

3. Na Višje sodisce v Ljubljani, Urad predsednika, Tavcarjeva 9, LJ, pošlješ/neseš v kadrovsko sluzbo Višjega sodišča – spodaj levo, prvo nadstropje, soba 111 (če nočeš čez rentgen se lahko narediš francoza in greš mimo varnostnikov po levi in jih samo prisrčno pozdraviš, če te pa kdo kaj vpraša pa rečeš, da si pripravnik, pri tem pa lahko s sabo prineseš tudi par kilogramov C4 ;-)):

- kratko prošnjo za opravljanje sodniskega pripravnistva;

- potrdilo o diplomiranju, ki ga dobiš v referatu, ko diplomiraš;

- ocene vseh štirih letnikov, ki jih tudi dobis v referatu, ko diplomiraš;

- potrdilo o povprčni oceni, ki ga tudi dobiš v referatu, ko diplomiraš;

- izpisek iz rojstne matične knjige, ki ne sme biti starejsi od treh mesecev – da to dobis lahko včasih traja tudi dva dni. Ne pozabi povedati, da rabiš za pripravništvo za pravniški državni izpit, ker je potem takse prosto.

4. Na leto vzamejo 50 sodniških pripravnikov in 90 volonterjev. Vzamejo jih vsak mesec glede na to, kako se sprostijo mesta, vedno pa se jih nekaj sprosti .

5. Pošto o tem, da boš sprejet boš dobil po pošti. Odgovorit je treba v treh dneh od takrat, ko vama bo pošta vročena. Takrat moraš tudi izbrat ali boš štirimesecno pripravništvo (poleg 5 mesecev civilnega in 3 mesecev kazenskega) opravljal na delovnem in socialnem sodišču ali na gospodarskem oddelku okrožnega sodisca. Je pa možno, da bo z novo spremembo Zakona o PDI ukinjen ta del pripravništva in bo pripravništvo na sodišču trajalo samo 8 mesecev.

Ljubezen in denar (predporočne pogodbe)

Ta prispevek si pravzaprav ne zasluži oznake pravni triki in nasveti...glede na to, da pa se vse pravo začne in konča z "višjimi" vprašanji morale in pravičnosti, naj bo.

• Ali bi z bodočo ženo sklenil predporočno pogodbo?

1. Itak, da me ne bo prasica potem kdaj stisnila v kot - najmanj všečen odgovor, ki sem ga slišal.
2. Bi, če bi imel kaj premoženja, ki bi ga nesel v zakon. - najbolj logičen odgovor.
3. Kaj si ti nor? Če pred poroko misliš na premoženje kažeš, da je nimaš zares rad in ne verjameš v ljubezen. - najbolj iracionalen odgovor, ki pa je na nek čuden način romantičen.

• Trik: Če verjameš v ljubezen oz. partnerski odnos, ki naj bi trajal dolgo časa (dokler naju smrt ne loči...) in imaš nesorazmerno več (veliko) premoženja ter dohodkov oz. obratno, je vnaprejšnja ureditev premoženjskih razmerij zelo smiselna, ker:

1. se na ta način izogneš očikom oz. grožnjam stila "vse ti bom pobral" v času prepirčkov, ki so verjetno inherentni vsem uspešnim zakonskim zvezam. Težko je namreč uporabiti takšno grožnjo, če veš da je v praksi nerealna. Verjetnost prepirov, ki bi temeljili na nejasnosti se torej zmanjša.
2. se na ta način zavaruješ pred tem, da bi ti "odvetnik pobral hišo". Največ sporov se namreč "vleče pred sodišči" ravno zaradi brezsmiselnega dokazovanja kaj je kdo ali ni naredil ter procesnih napak, ki so vezana na takšno dokazovanje. Tu ne pomaga dejstvo, da so sodne ločitve (ni bilo poprejšnjega uspešnega dogovora) zelo čustvene, torej neracionalne, torej drage.
3. na ta način pokažeš, da dojemaš ljubezen in partnerja na povsem drugem nivoju kot premoženje. Ljubezen se namreč, za razliko od najstarejše obrti, bolj slabo meša z denarjem. Žena, ti ob vnaprej urejenem premoženjskem stanju bolj težko očita, da imaš raje svojega Porscheja kot njo, ker gre za čustva povsem drugega nivoja.

Overitve

• Začnimo z izjemno preprostim primerom. V življenju včasih opravljamo tudi velike posle. Pri tem hočemo praviloma biti varni. Čeprav nas večina ne ve točno kaj naj bi to pomenilo, smo precej bolj zadovoljni, če se zapiše. Potem zagotovo bolj velja. Še bolj pa smo srečni, če se overi. Pri notarju. Če plačamo pošteno vsoto in dobimo žig bo sigurno veljalo.
• Kaj pa overitev pravzaprav pomeni?
• Gre le za to, da oseba javnega zaupanja (Zbiljskem gaju navkljub naj bi to bili notarji) na listini (na primer pogodbi) potrdi, da so jo je podpisala oseba, ki je napisana na listini (=ugotovi istovetnost).
• Po (ponovni) uvedbi notariata so notarji dobili zelo donosen monopol. Tako donosen, da so se poslanci kmalu odločili, da jim malce zaprejo pipico.
• Tako so po novem osebe, ki jim lahko javno zaupamo tudi upravni organi (oz. tete in strici, ki delajo na upravnih enotah).
• Če Jožek torej prodaja svojega Golfa III, mu torej ni več potrebno k notarju, ampak se z Marino, ki avto kupuje raje zapelje na upravno enoto, kjer mu morajo za nekajkrat manj denarja overiti podpise pogodbe.
• Vendar pa upravnim organom vendarle zaupamo malo manj kot notarjem, zato morajo podpise na pogodbah, ki se nanašajo na nepremičnine, overjati notarji in hkrati opozarjati stranke na posledice. Druga zgodba pa so posli o urejanju premoženjskih zadev med zakoncema, o odpovedi neuvedenemu dedovanju...kjer mora notar v obliki notarskega zapisa sam tudi sestaviti pogodbo, ne le ugotoviti istovetnost oseb.
• Kaj smo se naučili: Pri večini pogodb (npr: nakup ali prodaja rabljenega avtomobila) lahko privarčujemo (čas in €), če podpise na njej overimo pri upravnih organih.

Avtor tega prispevka na noben način ne jamči ali odgovarja za pravilnost vsebin.