Overitve

• Začnimo z izjemno preprostim primerom. V življenju včasih opravljamo tudi velike posle. Pri tem hočemo praviloma biti varni. Čeprav nas večina ne ve točno kaj naj bi to pomenilo, smo precej bolj zadovoljni, če se zapiše. Potem zagotovo bolj velja. Še bolj pa smo srečni, če se overi. Pri notarju. Če plačamo pošteno vsoto in dobimo žig bo sigurno veljalo.
• Kaj pa overitev pravzaprav pomeni?
• Gre le za to, da oseba javnega zaupanja (Zbiljskem gaju navkljub naj bi to bili notarji) na listini (na primer pogodbi) potrdi, da so jo je podpisala oseba, ki je napisana na listini (=ugotovi istovetnost).
• Po (ponovni) uvedbi notariata so notarji dobili zelo donosen monopol. Tako donosen, da so se poslanci kmalu odločili, da jim malce zaprejo pipico.
• Tako so po novem osebe, ki jim lahko javno zaupamo tudi upravni organi (oz. tete in strici, ki delajo na upravnih enotah).
• Če Jožek torej prodaja svojega Golfa III, mu torej ni več potrebno k notarju, ampak se z Marino, ki avto kupuje raje zapelje na upravno enoto, kjer mu morajo za nekajkrat manj denarja overiti podpise pogodbe.
• Vendar pa upravnim organom vendarle zaupamo malo manj kot notarjem, zato morajo podpise na pogodbah, ki se nanašajo na nepremičnine, overjati notarji in hkrati opozarjati stranke na posledice. Druga zgodba pa so posli o urejanju premoženjskih zadev med zakoncema, o odpovedi neuvedenemu dedovanju...kjer mora notar v obliki notarskega zapisa sam tudi sestaviti pogodbo, ne le ugotoviti istovetnost oseb.
• Kaj smo se naučili: Pri večini pogodb (npr: nakup ali prodaja rabljenega avtomobila) lahko privarčujemo (čas in €), če podpise na njej overimo pri upravnih organih.

Avtor tega prispevka na noben način ne jamči ali odgovarja za pravilnost vsebin.