- Ob takšnih novicah se človek najprej malo nasmeji, ko si predstavlja tožilce in sodnike kako v haljah skačejo skozi okna.
- Po kratkem razmisleku o tem koliko to dejansko stane (delovne ure kvalificiranih pravnikov in ostalih, zaupanje v sodstvo, stroški policijske akcije...), pa nisem več tako nasmejan. Do takih klicev (če malo pošpekuliram) prihaja , ker:
- Obdolženi mislijo, da se bodo izognili sodni obravnavi (bo preložena) in ne bodo trpeli posledic, ker jih ne bodo ujeli.
- Nekateri uživajo v za......nju sodstva in policije.
- Se nekaterim sodnikom tisti dan ne da delati (priznam, absurdna misel).
- So začele pripravništvo res lepe diplomantke - bombe! (...še bolj absurdna misel)
- Situacija pa se je zaostrila že do te mere, da sodišča pred pomembnimi ("velikimi" ) obravnavami z dodatnimi varnostniki pregledajo in zaščitijo sodne dvorane in njihovo okolico, kar pomeni, da se obravnava tudi v primeru bombnega alarma ne prelaga, ker lahko z dovolj visoko stopnjo gotovosti vedo, da "tista dvorana ne bo eksplodirala".
- V primeru, da bi bil na odgovornem položaju, ki bi preprečeval takšne preplahe bi se poleg sedanjih ukrepov lotil še dveh stvari:
- Na novinarski konferenci bi medijem predstavil primere, ko so bili klicatelji ujeti in bodo primerno kaznovani (generalna prevencija in pošiljanje simbolnih sporočil družbi).
- Policiji bi predlagal, da postane še bolj učinkovita s primerjanjem časov preplahov z razpisanimi (na spletni strani sodišč) obravnavami. Verjetno pa bi bilo smotrno tudi takšno metodo pojasniti medijem. Morda bi se poleg "to je kaznivo..." v člankih pojavil še kakšen članek o tem, da vas bodo verjetno dobili. (Odločitev za klic (verjetnost) = zagoržena kazen krat verjetnost, da te dobijo).
No comments:
Post a Comment